Še eno lepo leto je za nami. Srčno, doživeto in polno čustev, ki mi povedo, da bodo naslednja leta še lepša. V treh letih smo postali pravi klub. Klub z veliko začetnico. Uspelo nam je izpeljati kar nekaj lepih in srčnih akcij ter tako pomagati drugim, uspelo nam je skupaj z drugimi klubi povezati vse Obalne Lionse v skupni akciji. In predvsem nam je uspelo se še bolj povezati med sabo, postati prijatelji s skupnim ciljem, kar dandanes v tempu, ki ga živimo ni lahko.
Minilo je Lionistično leto 2014-2015, v katerem sem s ponosom vodil klub. Ja, ponosen sem na vsakega člana posebej. Na tiste izjemno aktivne, kot tudi na tiste, ki bodo to še postali. Klubu bodo v tem letu predsedovali Dean Kocjancič, Marko Starman, Miran Hrovatin, Suzana France in Dean Peršič in verjamem, da bo tudi to leto uspešno.
Izpeljali smo lepe dobrodelne akcije: Plakat miru, Viški hrane, Pomoč prebivalcem na poplavljenih ombočji, Rdeči čeveljčki, Božiček za otroke v reji, Tečem, da pomagam, Recikliraj očala, Vrtiljak na morju in skupaj z vami uspeli zbrati preko 8.000 € od katerih je prav vsak cent našel svoj dober namen.
Skupaj z obalnimi Lions Klubi smo sooblikovali uspešen projekt Viški Hrane, ki je v rekordnem času prišel na končni cilj, ter skupen projekt Tečem, da pomagam, ki ga je v parih urah obiskalo več kot 700 ljudi.
V spominu pa mi bosta vsekakor ostala dva projekta. Srčna projekta, tako kot smo ju večkrat letos imenovali.
Z dobrodelno plesno predstavo Rdeči čeveljčki smo skupaj s Tinkaro Kovač smo do zadnjega kotička napolnini Avditorij Portorož in v dobrodelni namen zbrali 5.800 €. Pri celodnevnem dogajanju od prihoda plesalcev v jutranjih urah do predstave same smo doživeli veliko pristnih emocij in še danes ne vem ali smo več ploskali ali več jokali. 😀 Hvala Rdeči čeveljčki in hvala Tinkara Kovač!
Božiček za otroke v reji in njihove rejnike je pa naslednja akcija, ki se mi je za vedno utrnila v spomin. Otroci so bili izjemno veseli, ko jim je naš Božiček (ki nam ga zavida verjetno tudi Coca Cola sama) prinesel prav tista darila, ki so si jih sami zaželeli. Iskreno veselje in sreča otrok je bila nepopisna. Ni lepšega kot pogled na trenutek sreče najmanjših in upam, da bomo lahko takih trenutkov pričarali še več. Pa čeprav so včasih žal le to – trenutki.
Veliko lepih trenutkov smo doživeli tudi člani skupaj, ob skupnih rednih sestankih in druženjih. Prav naša druženja in dogodki, ki smo jih skupaj organizirali so iz nas nardili prijatelje. Prijatelje, ki imajo skupni cilj pomagati drugim. Preveč ljudi dandanes rabi pomoč in želeli bi pomagati vsem, ampak žal to ne gre.
Predvsem pa si iskreno želim, da bo pomoči potrebnih v prihodnjem manj, bistevno manj in da se zavemo, da smo človek človeku.
Hvala!
Igor Bordon
You must be logged in to post a comment.