Ja. Prav takšna, z okusom morja, je bila sobota, 7.maja 2016, ko je naš guverner Branko Dolenc v Izoli sklical peto razširjeno sejo svojega kabineta. Zakaj v Izoli? Zato, ker je prav tu svoj mandat lani na prijeten način začel in prav tu ga je na prijeten način želel skleniti. Na kopnem in na morju.
Vselej se zgodba začne z uvodom in ponavadi tudi resno. Seja kabineta je bila v Manziolijevi palači v Izoli, kjer so nas najprej nagovorili podžupan Izole, Gregor Perič, predstavnica Samoupravne skupnosti Italijanov Izola, Agnese Babič in predsednik Lions kluba Izola-Isola, gostitelja dogodka, Dean Kocjančič. Brez lažne skromnosti, lepo je bilo slišati, da so predstavniki družbenega in političnega življenja v Izoli na svoj klub ponosni, kot tudi, da opažajo, kako je na zemljevid dogajanja prinesel, ne le humanitarnost, pač pa tudi kulturno prepoznavnost in zadovoljstvo občanov ob obisku klubskih dogodkov.
Naš guverner Branko Dolenc je sejo kot vselej vodil učinkovito, besedo je za primerjavo naše uspešnosti skozi čas in z drugimi Lionsi po svetu dal Borisu Žnidariču; o poteku priprav na obeleževanje 100 letnice Lionizma Nataši Benčič in Igorju Bordonu, ki je predstavil zamisel, da bi ob stoletnici Lionizma v Izoli o zasadili 100 dreves, projekt bi vodil klub v Izoli, pri njem pa bi sodelovali vsi klubi; o pasteh prevodov iz angleščine v slovenščino Andreju Škarabotu, pod točko »razno« pa vinarju Mateju Zaru, ki nam je predstavil Negro Tenero, avtohtono sorto vina iz Izole.
Pot smo z Manziolijevega trga v srcu mesta, nadaljevali na pomol, kjer nas je gostoljubno sprejela ekipa podjetja Prosub – Okusi morja, na čelu z našo predano članico in tajnico kluba Suzano France, ki skupaj z možem ustvarjata zgodbo morske uspešnosti in gojenja klapavic v Strunjanu in na Debelem rtiču. Morske dobrote smo izdatno in radi okušali, poslušali smo melodije Aleksandra Novaka, ki je prvi glasbenik v Sloveniji, katerega naslovnica avtorske zgoščenke je zapisana tudi v Breilovi pisavi, zabavali smo se po »navodilih« Irene Dolinšek, kraljice animacije, slišali smo Suzanino razlago o tem, kako se imata rada »gospod in gospa školjka« in kako se zgodi, da školjka pride na krožnik, slišali smo zakaj je Strunjan najlepši kraj na svetu…..,kar nam je povedal rojeni Strunjančan, naš conski predsednik Igor Bordon, ki se je v imenu Lions kluba Izola – Isola tudi posebej potrudil za gostoljubje tega lepega dne z okusom po morju. Morda ga je v nekaj mislih še najbolje strnila Klelia Dolenc, simpatična žena našega guvernerja, ki je, iskreno ganjena ob podarjenem cvetju, recitirala Minattijevo pesem, nekoliko po svoje: »Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav Lionse ». Ja, tudi nas »moraš« imeti rad in mi se »moramo« imeti radi med seboj, zato, da se lahko vsaka zgodba, ki jo skupaj pišemo, sicer začne z resnim uvodom, a se s srčnim in veselim jedrom, pripelje – po kopnem ali po morju – do lepega zaključka.
Ja, imeli smo lep dan z Okusom po morju. Hvala vsem, ki ste ga sooblikovali.
Še nekaj slik
You must be logged in to post a comment.